Proteini.si
Ambasadorji

TREKING: Everest Base Camp dosežen!

everest-base-camp-dosezen
Naša herojka Tanja je uspešno dosegla svoj letošnji cilj – EVEREST BASE CAMP TREK. Mi smo izredno ponosni, da smo jo lahko spremljali na njeni pot in pripravah do doseženega cilja. Več o samem potovanju, treku in izkušnji pa si preberi v blogu.

1. Tanja, tvoj glavni letošnji cilj je dosežen. Bravo še enkrat! Zdaj si se verjetno že odpočila od napornega potovanja in prišla nazaj na ustaljene tire. Kakšni so občutki, ko veš da si dosegel nekaj za kar si se pripravljal toliko časa in ko veš da ni bil ravno »mačji kašelj«?

Kmalu bo minil en mesec odkar sem se vrnila iz trekinga Everest Base Camp in šele za zadnjih nekaj dni lahko rečem, da se mi je povrnila tista prava energija in sem res nazaj na starih tirih.
Občutek je res super, na trenutke sploh ne dojemam, da se je to res odvilo in na srečo brez težav. Ko pregledujem slike sem vsekakor presrečna, da mi je to dejansko uspelo, še posebej na samo višino, mraz, vremenske razmere (tudi sneženje), kar res ni bilo mačji kašelj.

2. Ker nas zanima prav vse bi te prosila, da nam kar po dnevih opišeš, kako je izgledalo vajino celotno popotovanje.

Najino potovanje se je začelo v soboto, 15.04.2023, ko sva priletela v Katmandu. Takoj po prihodu sva poiskala agencijo, kjer sva dobila svojega nosača in vodnika, potem pa je sledila rezervacija letalskih kart, da smo se lahko 16.04.2023 ob 1. uri ponoči skupaj odpeljali do letališča. Prispeli smo ob 6. uri zjutraj in sledilo je čakanje na letalo ter polet v Luklo od koder se začne trek. Polet do Lukle traja cca 30 minut, ko smo pristali pa smo si takoj uredili še dovolilnice za trek.

1. DAN
Naš trek se je pričel še isti dan okoli 9. ure zjutraj, naredili smo 1200 m višine ter okoli 17. ure prišli v Namche na 3440 m, kjer smo pojedli večerjo in prespali. Običajno to pot delajo tako, da po 4 urah prespijo nižje, vendar mi smo se počutili super, še posebej ker sva imela seboj Proteini.si protein bar in energy bar, tako da smo pot lahko nadaljevali. Na cilju sva si z možem kupila še nekaj toplih oblačil, že prej v Katmanduju pa tudi tople bunde, da sva bila priskrbljena za nizke temperature.

7 10

2. DAN
Zjutraj smo vstali, pojedli zajtrk in se odpravili iz Namche proti Pangboche. Temperature so bile med samo hojo zelo prijetne in tudi samih težav glede višine nisva imela, saj so trase precej razgibane (malo gor, malo dol). Med potjo smo si privoščili kavo in ob 14. uri prispeli v vas Pangboche, kjer smo kasneje tudi prespali. Ker se zvečer zelo shladi, smo se vsi skupaj še z ostalimi turisti (Angleži, Nizozemci, Španci, Italijani, Izrealeci, Indijci, Kitajci) družili v jedilnici ob peči in malo poklepetali.

3. DAN
Po zajtrku smo se kot običajno odpravili na pot, katera nas je vodila proti Lobuche na višini 5000 m. Pot je bila tokrat zelo zahtevna s težkimi vzponi, saj smo se iz višine 3985 m dvignili vse do 5000 m. Beljakovinske ploščice in napitek z magnezijem sta nama bila pri tem v veliko pomoč. Hoja je vsega skupaj trajala dobrih šest ur, potem pa smo se zopet namestili v koči in tam precej utrujeni in hkrati premraženi (sobe so res zelo mrzle in se nikakor ne moraš ogreti) tudi prespali.

4. DAN
Današnji dan je bil DAN D, saj je bil naš cilj Everest Base Camp. Pot smo začeli zjutraj iz Lobuche proti Gorakshap na 5190 m. Ko smo prišli do tja smo si rezervirali sobe ter se okrepčali, potem pa nadaljevali s hojo proti Everest Base Campu. Pot je bila zelo naporna, vsak korak je bil težak in po 3 urah smo le prispeli na CILJ - Everest Base Camp na 5364 m. Občutki, kateri te prevzamejo ob pogledu na najvišjo goro sveta so resnično neopisljivi, ponos sega do neba in v trenutku pozabiš na vse težave in skrbi, ki so te spremljale na poti do cilja. Po končanem občudovanju te mogočne gore pa smo se vrnili nazaj do vasi Gorakshap, kjer smo potem prespali.

4

5. DAN
Tokrat smo dan začeli že zelo zgodaj. Zbudili smo se ob 4. uri zjutraj in se odpravili proti sončnem vzhodu na razgledno točko Kalaptrum na 5550 m. Temperature so segale vse do -20 stopinj in zaradi močnega vetra žal nismo dosegli vrha. Razgled je bil kljub temu fantastičen, prav tako sam občutek, vendar smo se rajši vrnili nazaj v kočo na zaslužen zajtrk. Po okrepitvi pa smo pot nadaljevali proti naši naslednji postojanki - Dzongla 4830 m, do katere smo hodili 9 ur in ravno, ko smo prispeli do koče je začel padati sneg in pihati močan veter. V sobah nas je zopet zelo zeblo, vendar nas je utrujenost premagala, tako da smo se vseeno spočili in napolnili baterije za naslednji dan.

9

6. DAN
Zjutraj je sneg ponehal, zato smo našo pot lahko nadaljevali naprej proti prelazu Chola 5410 m. Pot je bila zelo zahtevna, saj je potekala po ledeniku, poleg višine pa nam je vse skupaj oteževal še mraz in veter. Vse skupaj je bilo poplačano takoj, ko smo prispeli na sam vrh. Vrhunska narava in fenomenalen razgled te napolnita z dodatno močjo in neverjetnim občutkom, tako da je bil tudi zelo zahteven spust iz prelaza do vasice Dragnag 4700m, potem lažje izpeljan. Ob prihodu v kočo pa je ponovno začelo snežiti.

6 13

7. DAN
Zaradi zapadlega snega, smo morali zjutraj do 10. ure počakati, da so najprej domačini naredili pot proti Gokyo Lake 4800 m. Ta del poti je bil zelo zahteven, tako zaradi samih vzponov, snega, kot tudi zaradi skal, katere so se valile iz vrhov. Zopet pa je bilo vse poplačano, ko smo prispeli do vasi Gokya Lake, ki je naravnost čudovita. Padal je sneg, bil je mraz, vendar pogled iz koče na prelepo jezero...waaaw!

2 16

8. DAN
Zjutraj po zajtrku nas je pričakalo sonce in odpravli smo se na pot proti vasici Dole (4200 m). Pot nas je vodila po lepi pokrajini in je trajala dobrih 6 ur. Ko smo prispeli v kočo in si privoščili kosilo pa je zopet začelo snežiti, tako da smo imeli čas za klepet in spoznavanje študentov iz Nizozemske, kateri so zaradi sneženja, prav tako morali počakati na boljše vremenske razmere.

9. DAN
Sledil je spust iz vasi Dole (4200 m) proti vasi Namche (3440 m), za kar smo potrebovali dobrih 6 ur. Ko smo prispeli na cilj, smo si privoščili dobro kavo in manjše nakupovanje. :) Tukaj smo potem tudi prespali.

5 14

10. DAN
Zjutraj smo iz Namche krenili nazaj proti naši končni oziroma začetni destinaciji Lukla. Pot je načeloma dolga vsaj 9 ur, vendar nam je uspelo v zgolj 6 urah, saj se nam je mudilo, zaradi rezervacije leta iz Lukle. Tukaj smo potem tudi prespali in se naslednji dan odpravili z letalom nazaj v dolino.

12 1

Trek sva zaključila brez težav in to v 10 dneh, običajno ga delajo približno 17 dni. V kolikor ne bi bila tako hitra, bi nama verjetno vremenske razmere in predvsem sneg, prekrižali načrte in bi se znalo vse skupaj zelo zavleči.

Naše letalo je vzletelo naslednji dan iz Lukle okoli 9. ure zjutraj, po samem pristanku pa je sledilo še 4 ure vožnje do mesta Katmandu. Ko smo prispeli sva takoj rezervirala avtobusne karte za Pokharo, kamor sva šla še malo na toplo ter počivat. V mestu Pokhara sva ostala vsega skupaj 4 dni in si privoščila čas za počitek ter uživala v čudoviti naravi, katero ponuja to mesto.

V ponedeljek se je najin počitek zaključil in čakala naju je pot do doma. Ob 8. uri zjutraj pa sva se odpravila z avtobusom na 200 km dolgo pot do letališča, a malo pred samim ciljem je avtobus ustavila dolga kolona. Po 30 minutnem čakanju, smo le izvedeli kaj se dogaja in situacija ni bila nič kaj pozitivna. Zrušil se je namreč most, čez katerega bi se morali peljati in ker bi za to potrebovali več dni za popravijo, sva pograbila svoje nahrbtnike in se podala na pot kar peš. Po 1 uri hoje sva prišla do porušenega mostu, kjer je bila na srečo še vedno prehodna peš pot čez most, tako da nama je uspelo priti na drugo stran. Na drugi strani pa je bil izziv najti nekoga, ki gre v smeri proti Katmanduju, da naju lahko zapelje. Tudi to nama je na srečo in s pomočjo nekega domačina uspelo, tako da sva se veselo, čeprav v popolnoma "natrpanem" kombiju, uspela pripeljati do začetka mesta, od koder vsa pot do letališča nadaljevala s taksijem. Bilo je res noroo, lovila sva zadnje minute in naposled le uspela priti do letališča ob točni uri. Celo situacijo sva poskušala urediti predvsem pozitivno, brez večje panike in na koncu sva bila zelo hvaležna, da se nama je tako super izšlo.

3. Si na samem treku doživela kaj neprijetnega na kar nisi bila pripravljena oz. te je mogoče kaj prav posebno presenetilo?

Na samem treku bi lahko rekla, da me je presenetilo predvsem to, da sem lažje prišla na Kalaptrum (5550 m), kot na Base Camp (5364 m). Enostavno lahko rečem, da sem si na poti do Base Campa štela korake ali jih bom naredila 15 ali mogoče 20, tako da je bilo resnično naporno. Vsekakor pa nas je presenetilo sneženje šesti dan, ki definitivno ni značilno za ta letni čas.

4. Kaj pa prehrana in prehranski dodatki na samem treku? Si imela seboj dovolj energijskih izdelkov, s katarim si si lahko pomagala ob padcu energije in kateri Proteini.si izdelki so ti prišli še kako prav? Kaj pa bolečine v nogah, si imela kakšne težave?

Prehranska dopolnila so bila vsekakor dobrodošla, predvsem Proteini.si Magnesium, katerega sva vsakodnevno pila. Med samo hojo pa sva si pomagala s Proteini.si energy bari, kateri so nama dali dodatno energijo in zagon, na samem vrhu ali ob prihodu v kočo pa Proteini.si protein bar, da sva priskrbela telesu takojšnja pomembna hranila.

Glede na višino, kjer sva hodila je zelo pomembno, da zaužiješ velike količine tekočin, zato sva popila res ogromno vode, čajev ter Coca Cole (sladkor je dobrodošel, ker te višina in mraz zelo izčrpata).

Vsekakor je bilo dnevno potrebno poskrbeti tudi za noge, zato sem se zjutraj pred hojo in ko smo zaključili in prišli nazaj v kočo, vedno namazala z Nutrend Flexit Gold gelom. Izdelek je res vrhunski, občutek imaš, da so noge lahke ter brez bolečine.

Vsem, ki se odpravljate na kaj podobnega, toplo priporočam Proteini.si protein bar, Proteini.si Energy bar in prav tako Proteini.si Magnesium, brez teh izdelkov si res ne predstavljam, kako bi zmogla vse to.

5. Ker je na takih višinah nujno potrebna aklimatizacija (prilagajanje telesa na nam nepoznane nadmorske višine), me še posebej zanima, kako je bilo s tem? Si imela kakšne glavobole ali druge neprijetne posledice, a si šla brez problema čez to?

Običajno se dela aklimatizacija nekje na 3400 m, kjer se povzpneš na 4000 m in vrneš nazaj na višino 3400 m, da se telo počasi privadi.

Midva se tokrat nisva nič aklimatizirala, ker nisva imela na srečo nobenih težav. Nad 4000 m, kot vedno, čutiš manjše glavobole, drugega ni bilo, zato sva se odločila, da se ne bova aklimatizirala. Na višini okog 5000 m sva si merila tudi kisik v krvi in na srečo je bil super, tako da lahko rečem, da sva bila brez težav. Srečala sva se edino z zatečenimi očmi na višini okoli 5000 m, ki je več kot običajno. Seveda se stanje normalizira v dveh dneh, ko zaključiš s trekom. 

6. Kaj pa Himalajsko vreme in temperature, so vama bile naklonjene ali sta imela kaj neprijetnosti? Kaj pa prenočišča, je dovolj koč, kjer lahko prespiš ali sta morala kdaj prespati tudi v šotoru?

Vreme v Himalaji je zelo nepredvidljivo, preseneti te lahko tako veter, kot dež ali sneg ter seveda zelo nizke temperature. 

Prvi dan treka nas je 1 uro pred prihodom do koče ujel dež in nas kar dodobra namočil. Drugi in tretji dan smo imeli toplo vreme. Na višini okoli 4000 m je bilo čez dan okoli 10 stopinj, ponoči pa so šle temperature v minus. Na višini nad 5000 m pa so bile dnevne temperature par stopinj v plusu, ponoči pa se je kar konkretno shladilo, tudi do -20 stopinj. Presenetil pa nas je seveda tudi sneg, ki je padal 5., 7. in 8. dan, vendar na srečo nismo imeli večjih težav. 

Koč je veliko, tako da spanje v šotorih ni bilo potrebno. Tudi s samo zasedenostjo v kočah nismo imeli težav, čeprav so te sobe res skromne in mrzle je najbolj važno, da imaš seboj spalno vrečo, da se lahko zaviješ vanjo in dobro naspiš. 

7. In še za konec, kaj bi priporočala vsem, ki razmišljajo, da bi se podali na podoben trek pa mogoče še niso izbrali dovolj poguma? Ter kakšni so načrti in cilji za naprej? Imaš že kakšne nove ideja za naslednji trek katerega bi si želela udeležiti?

Vsem, ki si želite v Nepal to toplo priporočam, saj ima zares prav poseben čar in energijo. Občutek, ko stojiš pod najvišjo goro sveta je nepozaben! Tudi tisti, ki so Nepal že obiskali se ponavadi sigurno še vrnejo... no tudi sama sodiva mednje. :) 

Drugače pa priporočam, da se kar se da dodobra kondicijsko pripravite, kajti višina dela svoje. Če imate možnost priporočam, da se vseeno predhodno povzpnete na kakšnega tritisočaka v Evropi, da preverite, kako sploh prenašate višine.

Idej za nove cilje je veliko, prav tako želja. Vsekakor si želim obiskati Patagonijo, Kanado, nacionalni park v Ameriki in Kilimandžaro. Odločitev še ni padla, vendar še naprej skrbim in vzdržujem kondicijo, odtečem kakšen trail, da ne padem ven iz forme.



19321551448713101661211

Piše: Tanja Tomše

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 07.06.2023 09:00

Potrebujete pomoč

Za vas smo na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro

Prijava na E-novice
Bodite obveščeni o aktualnih akcijah in novostih
Politika piškotkov
Spletna trgovina Proteini.si uporablja piškotke, da vam lahko s pravilnim delovanjem zagotovi najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatke o piškotkih lahko kadarkoli odstranite - shranjeni so v vašem brskalniku. Več o piškotkih...
Proteini.si   Prosimo, počakajte.