Jernej Kuntner brez scenarija, 3. del

Drage Proteinovke in Proteinovci. Naj se za začetek na hitro predstavim. Sem moškega spola, 50+, zelo aktiven- poslovno in telesno. Pozimi smučam, poleti planinarim in windsurfam. Vmes pa vse ostalo, kar vam bom v obliki dnevnika podajal skozi prihodnji čas. Vstajam zgodaj, legam zgodaj. Zadnja tri leta se prehranjujem po načinu vmesnega postenja 16/8. Če imam celodnevna snemanja, pa na način 12/12. Vse od leta 1999 upoštevam prehranjevanje za krvno skupino 0 – kolikor se le da. Trenutno vozim sponzorsko Hyundai Kono N, relly verzijo, kar N pomeni, z 280. konjskimi močmi. Na Hyundai Slovenija očitno mislijo, da sem že v krizi srednjih let. Sem tudi slovenski ambasador za oblačila Colmar Originals. In sem Heroj za naše/vaše Proteini.si

Četrtek, 20.4.

Zjutraj opravim razgibavanje, da razmigam sklepe in kosti, pa da malce prebudim mišice. Po kavici pojem zajtrk, ta teden sem na 14/10 prehranjevanju. (po vmesnem postenju)
Odpravim se na trening na strelišče Rudnik. Pištolo moram malo umeriti, nekako mi ne nese pravilno v smer, kamor bi želel. Haha, boste rekli, da naj pač bolje streljam. Se strinjam, a res je tudi nekaj v nastavitvah. No, nastavitve so mi uspele, streli zadovoljivi. Popokam tudi nekaj trening strelov iz puške. Zelo sem zadovoljen z zadetim. Tudi Mare, predsednik društva DOVL, ki me strokovno kontrolira, me pohvali. In potem sem šel domov. Ja, na vmesni postanek, saj sem moral ob 14. biti spet na Spidermanu. Delam do 17. Z Miho Rodmanom, ki je Spiderman, Miles Morales. Dober je in hiter. Delo in zabava obenem. Lep dan je bil. In potem smo šli domov.

Petek, 21.4.

Zjutraj pričakam Tomaža od Roletarstva Kosec, ki mi zmontira senčnike v delavnici. Ki postaja vedno bolj neke vrste “man cave”, “kujovnik”, kot tudi rečemo Slovenci. Nisem preveč opremljen z različnimi mašinami, a nujne pripomočke za popravila po in okoli hiše pa imam. Rad skrbim za hišo in še posebej za zelenje. Rože, košnje, vse to je moje delo pri nas doma. Imam dober občutek za rastline, imam “zeleno roko”, kot rečemo pri nas. Moja italijanska nonna pa je rekla “dito verde”, zeleni prst, kot rečejo Italijani. Popoldne spet Spiderman. Ja, tako je, intenzivno delo na sinhronizaciji. In tako je približno dva tedna na risanko. In potem smo šli domov.

Sobota, 22.4.

Pred dežjem moram poskrbeti za pomladansko trebljenje okoli hiše in prvič pokositi. Pokositi pri hiši in sadovnjak, pungrad, kot mu jaz rečem po staroslovensko. Plevel ob hiši je že kar pognal, zato ga je treba ustaviti. To počnem z nitno koso, pa tudi ročno, po kolenih… Ker se mi te nitke na kosi nonstop trgajo in jih moram popravljati, se velikokrat raje kar spustim na kolena in potrgam z roko. Kar je pač že za potrgat. :)

Nato pokosim prvo travo Malega travna. Trava prve košnje je seno. Kot vem iz glave. Mogoče ni tako? No, pri meni sena ne bo, ker ga sproti stresam v bio kontejner. Bo pa lepa trata, z otoki nepokošenih marjetic in rumeno cvetečega regrata. S tem skrbim tudi za čebelice, ki so neprecenljive opraševalke in s tem garant življenja na Zemlji. Pazite nanje tudi vi. Hvala. Popoldne peljeva z ženo nečaka v Mekiča, ker je bil med tednom priden v šoli. Vmes skočim še v Proteini.si trgovinico na Rudniku, v Supernovi. Zmanjkalo mi je karnitina. Prijazno sem postrežen. Spet je bil lep dan. In potem smo šli domov.

Nedelja, 23.4.

Dan za počitek in lenarjenje. Tudi dežek pomaga, da me nič ne vleče ven. Sem pa tudi malo “musklfibrast”, ker sem včeraj kosil in se na polno sklanjal in trebil plevel. Vsekakor preveč novih gibov, ki jih moji treningi ne zaobjamejo. Pred Tv ekranom uživam v dobrih serijah. Ena od njih je sigurno moja Za Hribom, komedija na Voyo, kjer sem glavni lik, župan Karel. Posneta v dolenjščini. Vsi govorimo po dolenjsko. Pač zahribovski dialekt, a vseeno dolenjsko… Upam, da jo boste pogledali tudi vi in uživali. “Jebelacesta, nej vm buo finufajn.” Kot bi rekel župan Karel Zabašnik.
In potem sem bil doma.

Ponedeljek, 24.4.

Spet cel dan dež. Dopoldne imel sestanek glede moje nove knjigice, ki počasi prihaja v fazo, ko jo bomo lansirali na trg. Vas spet pravočasno obvestim. Tudi preko instagrama @kuntnerjernej
Popoldne pride prijatelj Hari in mi posadi nekaj čebulnic in rožic z maminega vrta, ki ga na novo ureja. Hvala Amiči bratc. Odlomim HIIT trening in potem sladko delam nič. Dolce far niente, kot bi rekla moja nonna Rina.
In potem sem bil doma.

Torek, 25.4.

Uf, že zjutraj v pogon. Celodnevni. Frizerka me naroči zjutraj, nato letim v studio k Raayu in Marjetki, kjer snemamo reklame za Hyundai Slovenija. Nov paketek reklamc odlomim, pod budnim ušesom režiserja Boštjana. Mislim, da bodo spet dobre in prijetne za oko in uho. Dobre reklame za dobro robo. Hyundai je najboljši. Tudi sam sem neznansko zadovoljen s Hyundaijevimi jeklenimi konjički. Trenutno s Kono N. Ki me prepelje od Brezovice in Raaya do teatra, kjer krajši sestanek. Nato ob 12. spet Spiderman. Z imenitno mlado igralko Klaro Kastelec. Igra Spidermanovo mamo, Rio. Originalna hispano igralka nonstop vnaša španske izraze v angleščino, govori “spanglish”, kot rečejo tej jezikovni mešanici. Kar predstavlja kar problemček, kako to prevesti v slovenščino in na inteligenten in duhoviti način to predstaviti naši publiki. Špansko slovenščino kar dobro rešimo in se zadovoljni razidemo. In potem smo utrujeni šli domov.

Sreda, 26.4.

Zjutraj potelovadim, potreniram, malo kardio, malo ne-kardio. Že nekaj tednov jemljem IronMaxxov Teston od Proteini.si Kar čutim rahle spremembe v mojem petdeset+ telesu. Krasen občutek. Finufajn, bi rekel župan Karel. Potem še zadnji Spiderman, zadnji snemalni dan. Uspešno zaključimo, rečemo po filmsko “ that’s a wrap” in si čestitamo za odlično opravljeno delo. In potem smo šli domov. Jaz pa skoraj takoj, od doma v Izolo. Krajši oddih, zaslužen, mislim. Vreme je lepo, Izola tudi, domovina okoli tudi, … Slovenija je najlepša. Tako sem vesel, ponosen in zadovoljen, bodite tudi vi. Cenite sami sebe in bodite pozitivni. In potem nismo šli domov. :)

Četrtek, 27.4.

Praznik. Izola. Nedelo. Dva kroga okoli širšega mestnega jedra. Nedelo. Gledanje v valove, meditiranje. Pogovori z ženo, ki so prijetni, pozitivni, ljubeči… Neznansko uživam. Vmes tu pa tam nekaj sklec, prednjih in zadnjih s klopc, na katerih sediva. Prijetno s koristnim.
Rad gledam ribiče pri delu. Na pomolu in med pobiranjem mrež s čolnov. Želim jim uspešen lov, obenem pa zaskrbljeno gledam v prihodnost. Če ne bomo na svetovnem nivoju uredili prekomernega ribolova, bomo izropali morja v smer, od koder ni povratka. Izjemen dokumentarec na to temo je Seaspiracy na Netflixu. Ogled kar obvezen.
Sonce sije, morje valovi, kamenčki na plaži se kotalijo in oddajajo pomirjujoč zvok. To je vse, kar trenutno potrebujem. In potem smo šli domov.

Drage in dragi Proteinovci, bodite zdravi. Tako ali drugače. Mislite nase in obenem tudi na skupnost. Na Slovenijo. Ker samo skupaj smo močni in uspešni. Posamezno vejico se z lahkoto zlomi, vejice, povezane v butarico, pa ne. Se beremo naslednji teden.

Piše: Jernej Kuntner

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 28.04.2023 09:27