Jernej Kuntner brez scenarija, 4. del

Drage Proteinovke in Proteinovci, kar nekaj časa se nismo brali. Vmes se je pa dogajalo toliko stvari, ki jih nismo skupaj predelali. Pa naj bo zdaj ta trenutek. Poženimo konjičke…

Četrtek, 25.5.

Razcvetel se nam je maj. Veliki traven. Trave so visoke, črički in kobilice v svojem polnem petju, travniške medovite cvetlice v polnem razcvetu. In tudi jaz sem v polnem pomladanskem zagonu, poln vesoljne energije, poln novoživljenjske eksplozije… Delo je pa tudi še vedno kar na polno…

Ob 9.30 predstava Skrivno društvo KRVZ, skoraj dveurna predstava za otroke in mlade v LGL, ki prikuje še tako nemirnega mulčka na stol. Uspešnica po uspešnici. Knjigi Simone Semenič namreč. Po predstavi letim v Studio Ritem na režijo sinhronizacije novih Ninja Želv, ki bodo prišle v kina enkrat poleti. Neznansko uživam v vragolijah mladih mutantskih želv, obenem pa skrbim za top lipsing, polaganje slovenskih besed na usta likov. In za komično obarvanje njihovih izjav. Prekrasno delo. Ob 19. pa spet vaja v teatru. Do 22. In potem smo šli domov.

Petek, 26.5.

Ob 9.30 spet KRVZ, s kolegi igralci uživamo s publiko, ki je navdušena. Malo pred 12 sem že na AGRFT, na igralski akademiji, kjer imam cel popoldan snemanje študentskega filma, oziroma študenske TV oddaje. Igram Tesarja, mojstra za krste, ki v pravljični kraljevini skrbi za žrtve tiranskega sončnega kralja… ob 16. smo že fertik, veliko pred planiranim rokom, kar nas veseli in požene v prelepo petkovo popoldne. Dan mine v nabiranju energije in lenarjenju. Ob vsem delu in fizičnem naporu preteklega tedna, ne zmorem potrenirati. Ampak, tudi regeneracija je trening. No, vsaj malo… :) In potem smo bili doma.

Sobota, 27.5.

Dan se začne v pričakovanju Rogliča na Svetih Višarjih, v sklopu Giro d’Italia. Vmes ob 11. odlomim še en KRVZ, ob 13. pa po dolgem času spet kosilce pri Bajsu v Vodnikovem hramu na Krekovem trgu pod Gradom. Še vedno izjemna domača/slovenska kuhinja. In potem smo šli domov. No, samo ne bom še končal. Popoldne pokosim atrij in okoli hiše, pa tudi pungrad onkraj garaže. Potem pa je popoldne v totalnem stresu ob drami na Giru. Rogla je borec, Rogla je “norec”, Rogla je heroj. Po vsej drami na poti se zgodi čudež na Svetih Višarjah, ko naš simbol nepopustljivosti in slovenske predanosti zmaga Giro d’Italia 2023. Rogla, globok poklon in moje navdušenje nad tabo je neizmerno. Spet smo Slovenci ponosni in enotni. Hvala za ta čudež.

Nedelja, 28.5.

Binkoštna nedelja. Počitka dan. Ne-delja. Jedelja. Dobre špendije, kot bi rekel Valentin Vodnik, dobra hrana, je skoraj obvezna. Na očetovem vikendu malo hodim, rahel trening je to, nedelji primeren. Naredim načrt, da bom naslednji četrtek pokosil tudi tukaj travo in okolico. In potem odlomiva z ženo eno izvrstno pizzo v Horjulu, Pr Škof. In potem sva šla domov.

Ponedeljek, 29.5.

Ob 10. spet KRVZ, po predstavi se pa dobim z Vido Cvar, šefico agencije Actors Slovenia. Pomaga mi posneti dober self tape za en casting, za BBC produkcijo. Navdušena posnameva, se vmes hecava in tudi resno debatirava. Popoldne šibam v Studio Ritem, posnamem Splinterja, očeta podgano v animiranem celovečercu Ninja želve. Nato direkt v teater in ob 18. še en KRVZ. Ob 20. se vračam skozi mojo ljubljeno Ljano, ki opojno diši po cvetoči akaciji. Pravljičen večer se konča na kavču, ob gledanju serije Cacciatore na Voyo. In potem sem šel spat.

Torek, 30.5.

Zarana si ogledam demo verzijo nove celovečerne risanke Trollov, kar seveda lahko naredi samo režiser sinhronizacije. Da se seznani z materialom. Da lahko potem uspešno vodi igralke in igralce skozi pasti dobrega igranja. Haha. No, pogledam samo do polovice, ker moram šibat v teater. Ob 10 spet predstava KRVZ. Po predstavi pa spet v Ritem, režija Ninja želv. Spet je popoldne polno smeha, veselega dela in uživanja ob tem. A glava je utrujena od vsega brainstormanja, zmišljevanja štosov in obračanja stavkov zavoljo lip-sincka ( lipsinga). In potem smo šli domov.

Sreda, 31.5.

Zjutraj dokončam ogled Trolov.

No, danes pa ni več predstav KRVZ. Enotedenski blok predstav se je v torek iztekel. Zdaj imam malo pavze v teatru, do naslednjega tedna, ko začnemo z enotedenskim blokom Čarovnika iz Oza. To bo veselo.

Ob 10. letim v Ritem, kjer tudi počasi zaključujem režijo Ninja želv. Vsak moj projekt je po svoje tudi globoko moj, ob vseh teh urah, preživetih ob originalnem materialu, ob čudovitih likih, izjemnih kolegih igralcih, toplih sodelavcih v Studiu Ritem, perfektnem tonskem mojstru Igorju Potočniku, zato je kar težko zaključevati prelepo obdobje. A tako pač je, ob zapiranju enih vrat, delaš prostor za nova vrata. In nove projekte. Življenje je lepo. Globoko hvaležen sem za vse to. In ponižen. Dajmo novega vetra v jadra. Gasaaaaaa… in potem smo šli domov.

Četrtek, 1.6.

No, pa je rožnik tukaj. Junij. Res je rožnik, poln rož, v polnem razcvetu. Zjutraj še pišem za Proteini.si pretekle dneve, odtreniram končno malo daljšo rundo in ob 12. šibam na strelišče na strelski trening. Malo me utrujenost od dopoldanskega treninga moti pri koncentriranosti oz. pri mirni roki. Utrujena roka od bildanja ne more biti čisto mirna, ne?  A vseeno kar zadovoljen z rezultatom, še posebej pri puški z gladko cevjo, kjer sem aktualni zlati prvak zadnjih dveh klubskih tekem. Sedem v avto in letim k staršema na vikend, kjer prvič pokosim cel grunt. Moram počasi prevzemat skrb za bajto in okolico. Sem že dovolj star, haha. Preživim en lep popoldne z mami in očijem v idilični tišini slovenskih gozdov. In potem sem šel domov.

P.S. Aja, kdor ne spremlja mojega IG profila, naj povdarim, da sem “odkril” izjemno učinkovitost Batteryjevega Glukozamina. Sklepi so spet prožni in “neutrujeni”. Bravo Proteini.si in hvala!!

Piše: Jernej Kuntner

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 02.06.2023 09:27