Jernej Kuntner brez scenarija, 7. del

Petek, 16.6.

Murska Sobota. Dolžan sem vam iz prejšnjega zapisa, poročilo še zadnje predstave Čarovnika iz Oza v Gledališču Park v Murski. In ob enem je to tudi moja zadnja letošnja predstava v teatru, torej za sezono 2022-23, ki se konča konec junija. In se spet začne septembra, kot gledališka sezona 2023-24. Takšno štetje imamo v gledališčih. Finančni direktorji pa tega štetja ne morejo sprejeti, ker se njim finančno pa drugače šteje, torej od januarja do konec decembra, haha. Ampak, takšno je stanje v našem poklicu in tako je lepo. Kot je lepo življenje. Ob 11. 15 končamo torej Oza, otroci spet navdušeni, učiteljice očarane, gremo na hitro kavico z organizatorico kulturnih dogodkov v Murski in se poslovimo. Z raketo Hyundai Kona N odletimo nazaj v Ljubljano, kjer nas čaka še nekaj obveznosti. Popoldne malce odtelovadim, čeprav sem od celega delovnega tedna utrujen, kot se seveda za petke spodobi. Recovery shake Proteini.si me vrne med neutrujene državljane, zato sem pod večer še aktiven in se relaxiram ob tvju, gledajoč serije. Prelep večer. In potem sem bil doma.

Sobota, 17.6.

Z Moniko se odpeljeva na prvo pohodništvo letos. Na Krvavec, kjer najraje preživiva poletje. Ob poletnih neznosnih vročinah v dolini, je tam deset stopinj Celzija razlike in moraš ob večerih, ko sonce zaide, kar obleči jopico. Prekrasno. Planina je še zarasla s svežo, srednje visoko travo, rožice cvetejo… a kravice že prihajajo z malo nižje planine Ostrešnik. Kmalu bodo planinske visoke cvetoče trave samo še spomin, planina pa kot sveže pokošena. Črede krav so neusmiljena kosilnica, haha.

Na planšariji Pr Florjan, za začetek, pojem svoj prvi kisouček letos, torej kislo mleko mame Štefke. Nato narediva en krajši obhod Kriške planine in Kržišča, pa odlomiva en slasten kosilček iz kuhinje naše Štefi, ki je od mame Štefke podedovala mojstrstvo kuhe in jo celo nadgradila. Delicijozno. S Petro Slatnar, ta mlado Ambružarjevo, ki je tudi nova šefica planšarije/gostinstva, se pogovorimo o poletnem sodelovanju, nazdravimo novemu asfaltu na planino in se pošteno nasmejimo ob pripovedovanju štorij in baldorij, ki so se nam pripetile v vmesnem času nevidenja. Na poti domov se ustavim na Zgornjem Brniku pri Zadravcu, da prevzamem eko čistila Green Emotion od Apinature.si. Imenitna zadeva. Posneli smo nekaj “čistilnih”video reklamc, ki bodo kmalu vidne na socialnih omrežjih. In potem smo šli domov.

Nedelja, 18.6.

Spet nedelja, dela prost dan. In jaaa, Tour of Slovenia šiba mimo nas, no ne čisto mimo nas, malo se peljem na morost, na Peruzzijevo, kjer pičijo mimo predstažniki, policisti na motorjih in poskrbijo za prazne ceste. Z veseljem gledamo spretne motoriste naših varnostnih sil. In nato, točno po urniku, ob 12.49, priletijo mimo nas prvi ubežniki. Adrenalin se čuti tudi med nami, gledalci. Navdušenje, vzhičenost, res je nekaj posebnega, gledati dirko v živo. Letijo pa ti profiji kot “sneta skera”. Navijamo za naše, Mohoriča, Mezgeca, Štajnarja, … Hitro, kot so prileteli, vsi kolesarji tudi šibnejo mimo, za njimi še celi kordoni spremljevalnih vozil, helikopter in že spet nastane nedeljska tišina na cesti, na morostu, na barju. “Lepo je žvet u Lublan”, je rekel pesnik. Klemen Klemen. Vrneva se s kolesi v Trnow in pojeva kosilce na koncu Murgel, v Trappi. In potem smo šli domov. Lep dan je bil.

Ponedeljek, 19.6.

Že celo jutro sem v pričakovanju in otroškem navdušenju, ker grem danes popoldne na prvo predavanje o kriptu na Ptuj. K Nešotu v Zeleni mesec. Več poročam, ko bom imel kaj izkušenj.

Dopoldne potelovadim, vnesem potelovadene in pojedene kalorije v aplikacijo, ki jo že kar dobro obvladam in tudi kar redno uporabljam. Malce me medejo podatki, ko moraš vedeti gramaturo hrane, ki jo boš popapcal. Krasne so črtne kode na izdelkih, tudi Vsi izdelki Proteini.si so že vnešeni v to aplikacijo. Hvala tistim, ki to počnete. Ali pa kar Proteini.si za to poskrbijo. Moram vprašati Jureta, ali pa kar Zaro,… Ob 12. sem spet na Ritmu, torej v studiu, kjer sinhroniziramo risanke. Imam nove VT- voice teste za prihajajoči projekt, ki ga bomo snemali konec poletja. Več spet ne smem povedati, saj sem zavezan k molčečnosti. Haha, neke vrste “poslovna omertá”, če se izrazim po mafijsko. Ob 15. se skozi s prometom zabito severno Ljubljano prebijem na avtocesto za Ptuj. Hyundai Kona N me ponese tja in nazaj brez skrbi, hitro, efektivno in poskočno. Vmes na predavanjih zvem o kriptu “ zvrhan koš” novosti, informacij, namigov in skrivnosti. Uživam. Zeleni mesec, jaz sem vaš! Tudi kolega igralec Nešo Tokalić, tokrat predavatelj, je perfekten. Poln znanja in prepričljiv. In potem smo šli domov.

Torek, 20.6.

Zjutraj se zbudim v vroče jutro. Poletje je prišlo, čeprav bo prvi poletni dan šele jutri. A pripeka sonce kt pr norch. Doma se malo pripravljam na snemanje self tejpa, torej avdicije za neko nemško serijo. Vadim kar veliko teksta v nemščini, kar mi sicer gre, a pogovorno. Višji nemški jezik, torej na nivoju native speakerja, pa je nekaj čisto drugega. Vadim in vadim in vadim. Agentka mi sporoči, da ker je tako malo časa za posneti self tape, lahko berem tekst in ni potrebno na pamet igrati. Ufff, veliko lažje zadiham. Potem se s kolesom, v tej vročini, odpravim v Studio Ritem, kjer imam še zadnje voice teste za novi projekt, o katerem ne smem govoriti, haha… Lepo opravimo, vmes morajo kolegi in kolegice tudi odpeti pevske dele. Odlični so tile mladi, pojejo kot slavčki. Vsi šolani tudi po tujini, za muzikale. Bravo. In potem smo šli v vročini domov.

Sreda, 21.6.

Prvi poletni dan. Poletni sončni obrat, solsticij. Od danes naprej se dan že krajša. Pa saj je ravno postal malo daljši, po zimski temi. In že nam ga vsak petelinji klic ob jutrih, zmanjša/skrajša za en kikirik. Neusmiljeno teče čas, samo v eno smer, nikoli več nazaj,… Neusmiljeno se vrtijo letni časi in Zemlja in mi z njimi… A življenje je lepo, ker je odvisno od tebe. Kako si ga zamisliš, omisliš, osmisliš…

Po vaji nemškega teksta odlomim en HIIT za noge, bliža se poletna hoja po hribih. Komaj čakam. Ob 11. imam strelski trening, zlate medalje je treba ohranjat, kar pa se seveda doseže z rednimi treningi. Kar dobro mi gre, malo eksperimentiram z merki in načinom streljanja. Kaj pa vem, ni najboljše,… Kar nazaj na stare, zanesljive, zlate nastavitve… Haha…

Nato šibam k Primožu Štajnarju, ki dela narodne noše, z idejo, ki je ne more zavrniti. Ideja o popularizaciji in moderni modnosti noš… Ne zavrne. Navdušeno sprejme. In sprožil se je val, ki se ga ne da več ustaviti. Juhuhuhuuuu… Popoldne v vročini, ki je čisto poletno pritisnila, preživim v jaccuziju, v senci. In potem smo bili v klimi doma.

Četrtek, 22.6.

Že zarana je kar gorko, bi rekel pesnik. Poletje ga že nažiga. Treba bo v planine, je rekel pa en drug pesnik. Samo prej je treba postoriti še marsikaj. Dopoldne, namesto telovadbe, odtreniram hojo po stopnicah, 10x gor in dol v tretji štuk, obtežen. Pomagam namreč seliti kolegico, v prekrasno, idilično stanovanje, v tretjem nadstropju, a brez lifta…Haha… No, v vročini je to noro švicanje, res en udarni trening vzdržljivosti, ravno prav za poletno planinarjenje. Vedno je treba najti pozitivno plat stvari. Se tudi lažje živi, verjemite. Po tem delovnem fitnesu se doma pripravim za snemanje self tejpa, s pomočjo prijazne in izjemno talentirane mlade igralke Nataše Babič. Študirala je v Nemčiji, zato je tekoča v tem krasnem jeziku. Malo me pokorigira, nato odlomiva tega mojega mafijca, ki ima elemente Balkana… Nasilnež v meni se zbudi, zaživi in na koncu zelo hitro tudi izzveni… Hvala Nataša, super si…

Popoldne se v neznosni vročini odpravim spet na Ptuj, na kripto lekcije v Zeleni mesec. Komaj čakam. A na poti se ustavim pri bratovih, kjer imajo sredi vasi knjižnično “hišico”. Napolni jo lahko vsak, ki ima odveč kakšno knjigo ali tri… Nato si to lahko, seveda vsi, brezplačno, izposojajo in tudi vračajo in s tem kolobarijo. Napolnim jo, nečak me poslika, nato v klimi na bratovi domačiji spijem kavico in pojem malce sushija, in potem pičim dalje na Ptuj. Predavanja so spet poučna, polna novosti in skrivnosti kripto sveta. Se mi že svita. No, vsaj malo. Več pa kdaj v prihodnje. In potem smo šli domov.

Piše: Jernej Kuntner

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 23.06.2023 08:00