Dnevi pred franjo niso bili kaj prida blesteči, da bi temu lahko rekel popolna priprava. Pri meni je tako, če je dan vse daljši me posledično čaka daljši delovni urnik in zaradi daljšega delovnega urnika je vedno manj časa za kolesarjenje. Poleg tega, pa so me doma čakale tudi “norice“. Ne iz moje strani, ki sem jih k sreči že prebolel, temveč sta jih domov privlekla otroka. Najprej eden, kmalu zatem jih je dobil še drugi. Brez večjih težav, ampak ok. Otroka je potrebno nekako zamotit, da se čim manj praska. Da pa to ni bilo vse na ramenih mojega dekleta sva seveda skupaj premagala te težave.
PONEDELJEK: je minil v znamenju “počitka“, recimo temu tako zaradi napornega vikenda.
TOREK: so se pojavile prve norice. Nastane rahla panika, ki ni povezana s samimi pripravami, temveč se tiče otrok. Potrebno se je zoorganizirati glede delovnega urnika, kdo lahko vse skrbi za otroka, kako mu pomagati, itd..., tako rekoč tipične družinske težave, ki se iz rahlih sprevržejo v srečen konec. Kljub vsem tem težavam, mi je v poznih urah, ko otroka zaspita uspelo priti do trenažerja in se usesti za slabo urco. Priznam, da je v teh poletnih časih zelo težko, vendar mi ni preostalo drugega. Ventilatorji morajo obvezno delovati in gasa.
SREDA: mi je zaradi krajšega delovnega urnika, ter seveda ostalih družinskih članov, ki jim lahko prepustiš dva mala “norčka“ uspel daljši kolesarski krog. Dve uri in pol, ter slabih 76km prevožene razdalje.
ČETRTEK: je ponovno za slabo uro nastopilo sobno kolo.
PETEK: je bil v znamenju rahlega tempa zunaj, ki je trajal malo manj kot uro in pol ter prevoženih malo več kot 40 km.
SOBOTA: pa sem si v zgodnjih urah, ko nekateri še spijo privoščil 40 minutni rahli tempo na trenažerju.
Po vsem tem sem se seveda pazil, da sem jedel čim manj maščobne hrane in malo več ogljikovih hidratov.
Alarm je bil nastavljen ob 6. uri zjutraj. Zajtrk je bil v znamenju kuhanega mlečnega riža s posipom kakava in banane. Pred odhodom proti Ljubljani pa je bilo potrebno iz hladilnika vzeti še mrzle bidone nekaj energijskih gelov ter ploščic.
Na samem dogodku se je najprej potrebno vsaj malo ogreti, in se čim hitreje postaviti v vrsto, če je želja po dobrem rezultatu, kajti štart je sestavljen iz boksov, ki se nanaša na lanskoletni dosežek, in višje kot si bil uvršeč bližje štartni črti si in prej kot boš štartal v boljši/hitrejši skupini boš kolesaril. Meni zaradi lanskoletnega dosežka ni bilo potrebno štartati iz ozadja in pokuriti veliko energije, da bi ujel boljšo skupino. Držati sem se moral vodilne skupine in paziti na lastno varnost, da ne padeš, kajti v prvi vrsti je sam potek kar kaotičen. K sreči me žene nek adrenalin do športa in želja do izkazovanja lastne telesne zmogljivosti v primerjavi z ostalimi.
Po samem štartu je kaj kmalu sledil Vrhniški vzpon, kjer sem lansko leto pogorel. Letošnji cilj pa je bil seveda jasen, da se potrudim držati vodilne skupine in priti z njimi na vrh. Temu podvigu sem kaj kmalu lahko stisnil kljukico. Sledil je kar močan tempo proti Idriji in Cerknem, kjer se je hitrost krepko gibala preko 40km/h in do samega vzpona na Kladje povprečno znašala kar 45,5km/h. V primerjavi s tem, ko kolesarim sam, se povprečna hitrost giblje nekje okoli 30km/h, zato je bila to zame kot neka formula ena.
Prišel je vzpon na Kladje, kjer je do izraza prišla izkušenost boljših kolesarjev od nas malo manj. Ustvarile so se skupinice in glede na formo in kakovost kolesarjev sem pristal nekje v sredini vseh teh, ki smo se istočasno lotili vzpona. Pri spustu je bil cilj ujeti skupino pred nami, a se je izkazalo, da je to misija nemogoče.
S skupnimi močmi smo nato kolesarili proti Ljubljani, kjer sem ciljno črto prečkal kot 49. od 893. in se počutil kot najslabši med najboljšimi. (V svoji Kategoriji sem zasedel 26. mesto in se posledično uvrstil na svetovno amatersko prvenstvo, ki je v Glasgowu.)
Ključnega pomena v čemer sem se moral izboljšati je bila tudi sama prehrana. Vnesti zadostno količino energijskih gelov in ploščic ter NE pozabiti na tekočino, ker te lahko kaj kmalu pobere.
PREHRANA PRED ZAČETKOM - 30 minut pred začetkom sem pojedel
MED SAMO DIRKO
PO DIRKI
Števec pa se je ustavil pri 3166 porabljenih kalorijah. S samim razpletom in napredkom sem zelo zadovoljen, saj sem mnenja da sem se izboljšal v vseh pogledih. Pazil sem na prehrano in tekočino, prisotnih pa ni bilo nič bolečin.
Vpišite vaš elektronski naslov in bodite obveščeni o vseh aktualnih novicah, nasvetih in izdelkih namenjenih izključno za KOLESARJE.
Piše: Miha Majetič
Kategorija: Ambasadorji
Objavljeno: 26.06.2023 08:00
Za vas smo na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro
Prosimo, počakajte.
