MOČ ŠPORTA: Kako sem premagal psihične težave s športom!

1. Sadik, kot si napisal že v svoji predstavitvi si se po končani karieri soočil tudi z nekimi psihičnimi problemi. Nam zaupaš malo več podrobnosti o tem. Kaj misliš, zakaj je do tega prišlo? Po kolikšnem času si se odločil, da se soočiš s problemom in ga poskusiš rešiti? In kaj ti je v tistih težkih trenutkih predstavljalo največjo motivacijo, da si le to uspel prebroditi?

Veslaško kariero sem končal v letu 2002, na kar so mi ponudili delo trenerja, ki sem ga sprejel. V letu 2007 pa so se stvari na žalost začele podirati. Do tega leta sem seveda pridno pridobival kilograme in praktično ne uveljavljal vadbe ali karkoli podobnega, enostavno nisem čutil potrebe po športni aktivnosti.

Leta 2007 mi je umrl oče in kmalu po tem sem začutil prve težave, od raznih bolečin v predelu srca, težko dihanje in kar je bilo najhuje, moja glava je razmišljala, da imam vse bolezni tega sveta. Seveda sem to sprva nerešljivo uganko investiral še z nezdravo prehrano in rednim obiskom zdravnika, kjer sem pregledal vse, misleč, da sem na poti svojega očeta. In kljub vsem pregledom sem še vedno v glavi imel črn scenarij.

Praktično je bila moja diagnoza namišljen bolnik, zato sem se dodobra pogovoril s svojo zdravnico kako in kaj naprej, ker izvidi so bili katastrofalni.

Potreboval sem tri leta, da sem začel delati na sebi in leta 2010 sem se odločil, na pobudo svoje zdravnice, ki mi je takrat rekla ‘Sadik treba bo začeti delati na sebi’, praktično vse od začetka. Čeprav bi moja pokojna mama rekla ‘sine lep si ko slika’, sem bil sam sebi bolj podoben eni okrogli buči. V vseh teh letih sem pridobil kar veliko kilogramov in to definitivno nisem bil jaz.

Motivacijo sem poskušal potegniti nazaj še iz časov, ko sem bil vrhunski športnik - biti strog do sebe, biti discipliniran in narediti restart prehrani.

2. Misliš, da so taki problemi kar pogosti med bivšimi vrhunskimi športniki oziroma si že slišal za kakšne podobne primere? Če malo razmislimo, vam ob takih prelomnicah res ni lahko, glede na to da ste celo življenje bili navajeni na neko rutino, zdravo prehrano, treninge,... potem se pa vse skupaj kar naenkrat konča in ste prepuščeni sami sebi.

Ne vem točno ali so taki problemi pogosti, poznam pa nekaj primerov, katerim so se pojavili resni zdravstveni problemi, vendar vsak po svoje potem rešuje težave. V takih trenutkih je ključno, da ne ostaneš sam in poskušaš navezati stike za pomoč, čeprav sem tudi sam tip človeka, ki bo prej pomagal nekom drugemu kot pa sebi.

Res je v času športne kariere si podrejen sistemu, v katerega verjameš in nimaš niti časa za razmišljanje, kaj bo potem, ko kariero končaš. Tako, da ja na začetku je vse pozitivno, kasneje pa ugotoviš da temu le ni tako in je vse odvisno od tebe, kako boš vse skupaj speljal.

3. Imaš mogoče kakšen nasvet za vse športnike, ki se bodo nekoč soočili s podobno situacijo, kot si se sam. Kaj bi jim priporočal, da se mogoče lahko že vnaprej pripravijo in izognejo vsem tem neprijetnim težavam?

Mislim, da je želja vsakega vrhunskega športnika, da kariero konča v dobrem in zdravem, da ni nekih trajnih poškodb ali hudih zdravstvenih težav. Vseeno mislim, da je dobro, da se ta prisotna intezivnost postopoma spušča in na nek zdrav način tudi nadaljuje. Predvsem je pomembno, da se športa ne izključuje in da se nadaljuje zdrav način življena tudi v prehrani.

4. Kljub vsemu si težave odpravil in nazaj v svoj življenski stil vrnil šport in zdravo prehrano. Kako to, da si se odločil prav za tek in kolesarjenje? Sta glede na vzdržljivost še najbolj podobna veslanju? Kaj pa samo veslanje, se še kdaj podaš na Blejsko jezero in malo potreniraš ali si ta šport popolnoma opustil?

Poudarek na prehrani je bil predvsem kolikokrat in kaj čez dan pojesti. Obroke sem razdelil na več kot 5, zjutraj sem uvedel, da takoj ko vstanem spijem 0,5 litra mlačne vode, da se organizem postavi in začne funkcionirati kot je potrebno. Izogibam se cvrtju in sladkorju, če se le da, saj sem velik sladkosned, tako da se včasih tudi pregrešim.

Tek priznam ni bila nikoli moja ljubša stran športa, kvečjemu nasprotno. V času kariere sem sovražil tek, kateri je bil v zimskem času tudi vključen v sam proces treningov, posledično sem bil v tem tudi najslabši pa vendar zadovoljiv za del treninga. 

Leta 2010 pa sem se odločil, da se udeležim 6 km dolgega teka okoli Bleda. Začel sem ga zelo na nož, pa sem se kaj kmalu ugasnil in preostalo dolžino v bolečinah odtekel v času 50 minut in si rekel, da tale tek res ni zame. V jesenskem delu istega leta, pa je ta volja do teka v glavi začela rasti in program samih treningov sem začel pisati na podlagi virov iz interneta ter drugih tekačev, ki sem jih spoznaval.
Leto 2011 je bilo leto tekem, s katero pa sem prišel v drugo skrajnost, saj sem moral biti na vsaki tekmi ter sam sebi dokazovati, da zmorem. Tega leta sem odtekel svoj prvi polmaraton. Kljub prijavi na 10 km, sem si rekel, ‘eh 10 km to ni to grem na 21 km’ in se prijavil na polmaraton. Priznam prišel sem skozi cilj v bolečinah. Rezultat je bil 2 uri in 5 minut, vendar sem bil presrečen. Vedel sem, da sem v glavi na pravi poti in da je začetek pravi, od prehrane do mišljenja, samo treningi in šlo bo bolje in hitreje.

Za kolesarjenje pa sem se odločil predvsem zaradi zdravstvenih težav s kolenom, ki me je izdalo leta 2013, ko se je začelo mehčanje hrustanca. Zdravnik mi je takrat dejal, da nikoli več ne bom mogel teči, zato sem se odločil za kolo, da razbremenim tenzije v kolenih in mu dokazal ravno nasprotno.

Sam tek in veslanje, sta seveda različna, se pa strinjam, da sta si po vzdržljivosti kar podobna, mogoče me je prav zaradi tega sam tek tako prevzel.

Na Blejsko jezero se podam samo še, ko kolesarim okoli njega, v čoln pa nič več. Tako da ja, veslanje sem popolnoma opustil, občasno le priskočim na pomoč pri kakšnih teambuildingih.

5. Kolikokrat na teden pa potekajo zdaj tvoji treningi? Je to vsakodnevno ali samo nekajkrat na teden? In kakšna je kaj intenzivnost teh treningov, si pred samim treningom določiš nek cilj, katerega želiš doseči ali gre vse skupaj za to da se sprostiš, prebudiš dušo in telo ter uživaš?

Moji treningi so odvisni predvsem od samih priprav na tekme. V času, ko se ne pripravljam na tekovanja, izgledajo moji treningi tako, da grem en dan teči in naslednji dan na kolo in tako izmenjujem vsakodnevno aktivnost. Pri tekaškem treningu naredim nekje od 6 km do 12 km, pri kolesarskem pa od 50 km do 100 km, kjer je prisotna bazna intenzivnost.

Cilj je vedno prisoten pa naj bo to naslednje tekmovanje ali zgolj da prideš varno do doma (pri kolesarjenju moraš biti v prometu še kako previden) in prav je tako, saj le na ta način ostaneš dovolj motiviran za nadaljno aktivnost in ne padeš ven iz ritma.

Hkrati pa tudi neizmerno uživam v sami naravi, treningi mi pomagajo, da izlijem vse negativne misli, se sprostim, napolnim z dodatno energijo in življenje je takoj lepše. 

6. Vemo pa tudi, da uživaš v določenih izzivih in se z veseljem udeležuješ različnih tekaških tekmovanj? Je to posledica, ki ostane vrhunskim športnikom, kateri ste bili celotno kariero vajeni tekmovati ali gre zgolj za užitek in dodatno vzpodbudo za nadaljne treninge?

Sprva, so bili ti izzivi in udeležba zgolj, da spremenim slog življenja, da naredim nekaj za sebe, no na koncu se je spremenilo v tak ritual, kot je bilo, ko sem bil vrhunski športnik. In tega sem zelo vesel, da mi je to ostalo v glavi nekje in da je prišlo to zopet na dan.

Enostavno sem presrečen, ko pridem domov, ves utrujen in prav bolečine po telesu, zaradi dolgotrajne vadbe me osrečujejo. Najboljše je pa zjutraj, ko grem v službo in sem poln elana in energije, kar je najboljša vzpodbuda za nadaljne treninge.

7. Tvoj glavni letošnji cilj je udeležitev na Ljubljanskem maratonu, si se ga kdaj že udeležil? Imaš pred tem še kakšna druga tekmovanja, katera se želiš udeležiti? So tvoji treningi in prehrana pred tekmovanji, kaj drugačni kot običajno?

Ljubljanskega maratona se še nisem udeležil, zato se veselim polmaratona in kakšen rezultat mi bo le ta prinesel, glede na to da se na polmaraton ne podajam prvič. 

V planu je še kar nekaj tekmovanj, v septembru se nameravam udeležiti polmaratona v Sarajevu, potem polmaraton Bovec in Trail Kranjska Gora.

Pred samo tekmo, približno 2 meseca prej, so sami treningi na bazi nekje 1,5 minute na 1 km slabši, kar pomeni, da če imam plan na 21 km teči 4:30 min na 1 km, je trening 5:00 do 5:30 min / 1 km. Trening je tedensko vsak dan, no kašen dan je vmes pavze, za vikende pa so prisotni dolgi treningi tekaški, do največ 15 km. Vmes med tednom vključujem še tempo tek, na stadionu, kjer tečem intervalne treninge. Vse to, da poskušam pridobiti na hitrosti. Občasno zamenjam teniske za kolo, tako cestno kot gorsko in grem na različne ture. Kolesarim najmanj dve in največ pet ur in kolesarim vse do konca zahtevnih terenov.

Piše: Sadik Mujkić

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 26.06.2023 08:00