Proteini.si
Ambasadorji

Na pragu podviga: Prva izkušnja na Ironmanu le nekaj tednov stran!

na-pragu-podviga
Nikine sanje postajajo resničnost! Do Ironman tekmovanja jo loči le še nekaj tednov in trenutno je na vrhuncu svojih priprav. Kako izgledajo njeni treningi in sama prehrana, s kakšnimi občutki se sooča in kako ji uspe ohraniti močno voljo, željo in motivacijo za nadaljevanje zastavljenega cilja? Vse to in še več si preberite v spodnjem blogu.

1. Nika, do tvojega glavnega cilja za leto 2023 – triatlon Ironman, te loči le še nekaj tednov. Povej nam kako trenutno potekajo tvoji treningi, ko si na samem vrhuncu priprav? Verjetno so kar razlikujejo od treningov, katere si imela pred nekaj meseci?

Za to vprašanje sem se obrnila kar na mojega trenerja Tineta it TL Nextlevel Coaching.

Tine: ”Z Niko sva začela skupaj sodelovati januarja. Že od začetka je bil njen glavni cilj optimalen nastop na Ironman triatlonu, kar seveda zahteva svojo specifiko. Primerno njeni že zelo aktivni športni preteklosti sem pripravil program, ki je po obsegu znašal okrog 15 ur. poudarek programa je bil na polariziranem načinu treninga, torej velika večina treninga opravljena v nizkih in najvišjih conah. V prvem delu je bil fokus na izboljšanju maksimalne aerobne kapacitete, kasneje pa bolj na specifiko, razvoju učinkovitosti okrog aerobnega laktatnega praga in prilagajanju na specifičnost Ironman tekmovanja.

2. Kaj pa sama prehrana v zadnji fazi priprav? Si morala tudi na tem področju kaj spremeniti – kaj dodati ali celo črtati iz jedilnika?

Pri prehrani nisem delala neke znanosti, razen tega, da sem zaužila dovolj kalorij in čimbolj raznoliko hrano ter dovolj beljakovin. Ko sem pozimi poleg ostalih treningov še veliko tekla na smučkah, je bila moja dnevna energijska poraba kar visoka, zato sem jo brez problemov odnesla s kakšno sladkarijo več haha in se mi to na teži ni poznalo, zadnje čase pa opažam, da mi kakšna tortica manj ne bi škodila, pa ne zato, da bi bila obremenjena s svojo postavo, ampak ker je dejstvo, da je lažje teči in kolesariti, če imaš kakšno kilo manj.

Največja sprememba pri prehrani je bila najbrž navajanje na vnašanje ogljikovih hidratov med samimi treningi, predvsem pri treningih na kolesu. Plan je bil in še vedno je, da na uro zaužijem vsaj 1g OH na kg telesne teže. Najlažje je to seveda z energijskimi geli, na katere se mora telo, predvsem prebavni sistem navaditi. 

Prej nikoli nisem uživala gelov, kljub temu, da sem kolesarila po več ur, se mi ni zdelo pomembno, seboj sem imela par sadnih ploščic in sem se konkretno najedla šele, ko sem prišla domov. Sedaj pa imam vedno sabo polne žepe gelov in kakšno žitno ploščico ter odvezno izotonično pijačo. Zdaj se velikokrat vprašam, kaj za vraga sem prej mislila, da sem se na te dolge kolesarske ture odpravljala praktično brez hrane haha.

4 1

3. Kot vemo je triatlon sestavljen iz treh disciplin – plavanje, kolesarjenje in tek. Koliko metrov oz. kilometrov vsake discipline te čaka? Na katero od teh disciplin si trenutno najbolj pripravljena in ti bo delala najmanj težav in katera te mogoče najbolj skrbi?

Sama sem se prijavila na Ironman 140.6. Ta številka je vsota vseh razdalj skupaj - 2,4 milje plavanja, 112 milj kolesarjenja in 26,2 milje teka, v našem metričnem sistemu pa to pomeni 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka.

Če me vprašate sedaj, me najmanj skrbi plavanje, ker je prva disciplina, ker je najkrajša in ker menim, da sem kar vredu plavalka.
Tudi kolo me ne skrbi pretirano, razen mogoče to, da sem zdaj dobila na izposojo kronometer kolo, na katerega še nisem navajena, saj je na tem kolesu sama pozicija večino časa precej drugačna, kot sem vajena, zaradi aerodinamike. Sama fizična pripravljenost na kolesu pa me ne skrbi, saj sem dovolj trenirala tudi daljše vožnje.
Najbolj me skrbi tek, ker pride na vrsto čisto na koncu, po vsaj 7-ih urah aktivnosti in odteči moraš še cel maraton. Sama še nikoli nisem tekla maratona, moj najdaljši tek do sedaj je bil jesenskih 38 km za 38. rojstni dan. Ampak vem, da sem trenirala dovolj in da sem dobro pripravljena.

Pomembno vlogo bo odigrala predvsem glava in pa seveda pravilna in zadostna hrana že med samim kolesarjenjem in nato med tekom. Po eni strani me je strah po drugi strani pa se veselim, ker me zanima, kako bom to speljala – fizično in psihično.

4. Kaj pa tvoja psihična pripravljenost? Si vedno tako pozitivno naravnana in z veseljem treniraš ali imaš kdaj tudi probleme s padcem motivacije in predvsem kako si v takih primerih pomagaš, da ne obupaš?

Moram reči, da sem še sama presenečena, kako rada sem trenirala in da nisem imela dni, ko bi res izgubila motivacijo. Vedno sem z veseljem pogledala plan treningov za tekoči teden. Pozimi mi je bilo super, da mi je trener “dovolil”, da še vedno lahko tečem na smučkah poleg ostalih treningov. Prav tako mi je bila večina treningov nekje do marca, aprila precej “udobnih”, tako da sploh ni bilo problema.

Potem pa sva tempo malo dvignila, in so bili predvsem teki bolj naporni v smislu hitrejši, kar sama nisem vajena, a obenem so me zelo motivirali, ker me je zanimalo, kako se bo moja pripravljenost spreminjala. Na začetku sem imela nekaj težav z navajanjem na tek po asfaltu in ravninah, ker sem pred tem vedno tekla le trail teke (razgiban teren - po hribu gor in dol). Zdaj pa so bili moji teki res monotoni (iz vidika naklona in podlage) in sem se na začetku soočala kar z velikimi bolečinami v stegnih (musklfibr). Zdaj pa se je na "dolgočasen" ravninski tek navadila tako glava, kot moje telo, tako da nimam več nobenih težav. 

Lahko bi pa rekla, da se mi je “najtežje spravit” plavat v bazen, kjer vsakič znova pomislim na plavalce, kako dobri so, da vztrajajo v tem športu. Ne dolgo nazaj sem morala na treningu odplavati 10x400m, brez kakršnihkoli vaj za tehniko, samo prosti slog sem in tja…. Takrat sem se že en teden vnaprej spraševala, kako bom zdržala ta dolgčas. In sem ga.

Moram pa priznati, da mi sedaj, ko imam se malo manj kot 3 tedne do tekme, malo pada motivacija v smislu, joj kako rada bi imela teden brez programa, kar se tiče aktivnosti, da grem lahko na kolo, kadar mi paše ali pa da grem v hribe ipd.. Vendar mislim, da tu ne gre sploh toliko za motivacijo, kolikor pa za to, da imam vedno več treme, ker je dogodek že dejansko pred vrati. Mogoče bi lahko občutke primerjala z daljšimi potovanji, ko zadnje tedne nervoza naraste, ker je še toliko za urediti in ko imaš skrbi, ali imam vse dokumente, ali mi bo zmanjkalo časa itd… nevem težko razložim, samo nek tak neprijeten občutek v telesu, ki pa se razblini takoj, ko prečkaš startno linijo ali pa se usedeš na letalo.

3 2


BI ŽELELI IZVEDETI VEČ O NASVETIH IN IZDELKIH ZA VZDRŽLJIVOSTNE ŠPORTE?

Vpišite vaš elektronski naslov in bodite obveščeni o vseh aktualnih novicah, nasvetih in izdelkih namenjenih izključno za VZDRŽLJIVOSTNE ŠPORTNIKE.


PRIJAVA NA OBVEŠČANJE O AKCIJAH, NOVOSTIH IN DOGODKIH

Vneseni elektronski naslov bomo obdelovali za namen obveščanja o aktualnih akcijah, novostih in dogodkih. Od prejemanja obvestil se lahko kadarkoli odjaviš. Za tvoje osebne podatke skrbimo in jih obdelujemo v skladu s Pogoji zasebnosti.

Piše: Nika Peternelj

Kategorija: Ambasadorji

Objavljeno: 30.05.2023 10:07

Potrebujete pomoč

Za vas smo na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro

Prijava na E-novice
Bodite obveščeni o aktualnih akcijah in novostih
Politika piškotkov
Spletna trgovina Proteini.si uporablja piškotke, da vam lahko s pravilnim delovanjem zagotovi najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatke o piškotkih lahko kadarkoli odstranite - shranjeni so v vašem brskalniku. Več o piškotkih...
Proteini.si   Prosimo, počakajte.