1. Tanja, zdaj gre pa za res! Do tvojega trekinga te loči le še nekaj dni, zato nas predvsem zanima, kako si? Se počutiš pripravljeno in že nestrpno čakaš dan odhoda?
Kljub temu, da imam vsakodnevne treninge, moram reči, da se počutim res vrhunsko in že nestrpno odštevam dneve do odhoda.
2. Kaj pa tvoje priprave, se nadaljujejo vse do samega odhoda ali imaš v načrtu kakšen dan počitka, da se telo popolnoma regenerira in pripravi na zahteven treking?
Moje priprave in vsakodnevni treningi se še vedno nadaljujejo in tako bo tudi ostalo, vse do samega odhoda. V načrtu ni prav nobenega dneva počitka, saj menim, da bo že samo potovanje iz Slovenije do Katmanduja na nek način moj počitek.
Tako, da treniram brez izjeme, vse do zadnjega!
3. Kaj pa tvojo oprema za seboj, imaš večinoma že pripravljeno ali s tem ponavadi čakaš do zadnjega? Mislim, da to zanima prav vsakega izmed nas in sicer kaj vse vsebuje tvoj 45l nahrbtnik? Kaj je tako rečeno nujna oprema pri takih podvigih, nam napišeš svoj seznam?
Glede priprav nahrtnika pa moram reči, da so se že dodobra začele, saj mora biti sama priprava zares premišljena in racionalna, da ne pozabiš kakšnih nujnih stvari ali da slučajno ne dosežeš limita v prostoru nahrbtnika, še predno vse potrebno spakiraš. Tako, da se moraš za samo pripravo res dobro zorganizirati.
Odšla pa sem tudi že po zadnjih nakupih oblačil znamke Marino, na katere že dolga leta prisagam in se v njih resnično dobro počutim.
SEZNAM NEPOGREŠLJIV STVARI, KATERIH NE SMEŠ POZABITI:
Pomembno je tudi, da se ne pozabi na prehranske dodatke:
4. Na takih trekingih igra pomembno vlogo tudi aklimatizacijski načrt, ki je za bivanje na višinah 4500 m in višje nujen. Kaj to pravzaprav sploh pomeni in kako izgleda? Kako se boste tega lotila vidva s tvojim možem? Imata pripravljen kakšen poseben načrt?
Aklimatizacija je ubistvu proces, pri katerem se naše telo prilagajanja novim naravnim razmeram, ki se razlikujejo od običajnega podnebja, v katerem mi živimo.
Zato je aklimatizacija v Himalaji še kako pomembna, saj vemo, da je zrak na takih višinah zelo redek in naše telo na to ni navajeno.
Glede na predhodne treke sva se odločila, da aklimatizacijo narediva na višini 4.300 m, seveda, če bo šlo vse po načrtu. Na tej višini bova prespala v koči in se naslednji dan povzpela do višine 4.500 - 4.600 m. Potem se vrneva nazaj v isto kočo, kjer sva bila in ponovno tam prespiva. V tem procesu se ponavadi telo privadi na spremembe podnebja in pot lahko nadaljuješ.
5. Zasledila sem tudi izraz »himalajski korak« ga poznaš in veš kaj pomeni? Prav tako, sem našla informacijo, da si pohodniki na takih trekingih merijo saturacijo kisika v krvi. Si ga merita tudi vidva in s čim? Kako ukrepata v primeru, da je vrednost saturacije nižja, kot bi morala biti?
Izraza »himalajski korak« še nisem zasledila. Verjetno pa je povezano s tem, da delaš na trekingih po Himalaji korake veliko bolj počasne, kot smo jih vajeni delati pri nas na pohodih po Sloveniji. Še posebej na višinah nad 4.000 m, zaradi nizke ravni kisika v zraku, katerega naše telo ni vajeno.
Običajno si ne preverjava ali meriva kisika v krvi, seveda v kolikor bi se pa pojavila kakšna težava (glavoboli, bruhanje), se pa lahko obrneš na vodiča, ki ti le to preveri in ustrezno ukrepa.
Si pa vedno pred odhodom urediva tudi dodatno zavarovanje za višino nad 3.000 m, kjer ti v primeru težav kot so, višinska bolezen, pljučni edem,... nudijo prevoz s helikopterjem nazaj v dolino. Seveda upava, da do takih težav ne pride, vendar moraš biti pripravljen na vse!
6. In še zadnje vprašanje... Se ti mogoče porajajo kakšne skrbi glede samega potovanja in trekinga? Skratka mi smo s teboj in ti želimo vso srečo ter komaj čakamo na tvoje javljanje in poročanje iz samega trekinga.
Glede samega potovanja imam samo skrb, glede leta iz Katmanduja v Luklo, ki je zelo odvisen od samega vremena. V kolikor je vreme slabo, moraš čakati vse dokler se ne izboljša in to lahko traja tudi nekaj dni.
Naj povem, da letališče Lukla velja za enega izmed najnevarnejših, saj ima zelo zelo kratko pristajalno stezo (527 m), katera na začetku meji s prepadom na koncu pa s steno gore. Poleg tega se piloti soočajo še z vremenom, ki se lahko spremeni v nekaj minutah, za nameček jim pa težave povzroča še redek zrak, ki vpliva na težje upočasnjevanje letala, kar pri kratki pristajalni stezi predstavlja še večji izziv.
Piše: Tanja Tomše
Kategorija: Ambasadorji
Objavljeno: 07.04.2023 11:37
Za vas smo na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro
Prosimo, počakajte.
