Kokos in maščoba v njem se sicer uvršča med nasičene maščobe, a je kljub temu ena izmed nabolj zdravih maščobnih živil. Poznamo naslednje vrste maščob:
Nenasičene maščobe, ki se nahajajo v rastlinski hrani in v ribah. Te maščobe veljajo za nevtralne ali celo koristne za zdravje srca. Med najbolj zdravimi so mononenasičene maščobe (najdemo jih v olivnem in arašidovem olju ter v avokadu), polinenasičene maščobe (najdemo jih v večini rastlinskih olj) in maščobne kisline omega 3 (najdemo jih v plavih ribah, npr. v svežih tunih, slanikih in sardelah).
Nasičene maščobe najdemo v živalskih izdelkih, npr. mesu, svinjski masti, maslu, siru in mleku (razen v posnetem mleku) pa tudi v palmovem in kokosovem olju. Uživanje veliko nasičenih maščob pri nekaterih ljudeh poveča holesterol v krvi in je zato dejavnik tveganja za obolenja srca.
Transmaščobe najdemo v nekaterih vrstah margarine in pripravljenih prigrizkih, pecivu, kolačih in piškotih. Transmaščobe nastanejo, ko rastlinska olja hidrogenizirajo (da na sobni temperaturi ostanejo v trdnem agregatnem stanju). Uživanje teh maščob pomeni enako tveganje za zdravje kot uživanje nasičenih maščob. Proizvajalcem transmaščob ni treba označevati na embalaži, vendar lahko v primeru, ko seznam sestavin vsebuje "hidrogenizirane" ali "delno hidrogenizirane" maščobe, predpostavite, da izdelek vsebuje tudi transmaščobe.
Kokos in kokosovo olje sta v različnih kulturah že tisočletja cenjena ne le v kulinariki, temveč tudi v tadicionalni medicini. Zahodna civilizacijia, ki se maščob, predvsem nasičenih, zaradi zdravja na veliko izogiba, pa šele v zadnjih letih spoznava koristi, ki ji nudi uživanje in uporaba kokosove maščobe.
Nasičenih maščob v kokosu in kokosovem olju se vam ni potrebno izogibati. Kako to? Tukaj lahko postane zmeden tudi tisti, ki pozna maščobe in med njimi ločuje. Dejstvo je, da se moramo za zdravje našega organizma izogibati nasičenim maščobam, vendar je potrebno poudariti, da je tukaj mišljeno izogibanje trans-nasičenim maščobnim kislinam in ne zdravim maščobnim kislinam, ki jih vsebuje kokos in na primer tudi jajca.
Maščobe imajo med ljudmi na splošno negativen prizvok, ker ne poznajo zgradbe maščob in njihovih koristi za človeški organizem. Dejstvo je, da človeško telo nujno potrebuje maščobe, ki so že v osnovi vgrajene v naše celične membrane. Maščobe telo porablja kot vir energije, varujejo naše organe, poleg tega pa poskrbijo za proizvodnjo določenih vitaminov, ki so topni le v maščobah, kot sta na primer vitamina A in D. Maščobe v telesu so pomembne, ker iz njih nastajajo hormoni prostaglandini, ki so za zdravje ključnega pomena, saj pripevajo vrsto koristi: pozitivno vplivajo na imunski sistem, blažijo rana vnetja in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega srčno-žilnega sistema.
Pridobivanje kokosovega olja tradicionlano poteka s pomočjo vretja in / ali frementacijo svežega ali posušenega mesa kokosovega oreha. Danes sicer obstaja več načinov pridelave kokosovega olja, v grobem pa jih lahko razdelimo na 2 skupini, in sicer: RBD olje (rafinirano, beljeno in odišavljeno) in "deviško" olje, ki je manj obdelano (nima dodanih kemikalij) in je toplotno obdelano pri nižjih temperaturah, zato ohrani aromo in okus kokosa ter tudi pomembne polifenole, ki ugodno vplivajo na zdravje in dobro počutje.
Razlika med kokosovim maslom in oljem je le v agregatnem stanju. Če kokosovo maslo shranjujemo na sobni temperaturi, postane mehkejše, ob višjih temperaturah pa se stali in pretvori v olje.
Kokosovo olje je eno izmed najboljših olj oz. maščob, ki jih lahko uporabljamo pri kuhanju in peki zaradi nizke stopnje oksidacije in visokega praga osmoditve. Druga olja pri višjih temperaturah oksidirajo, zaradi česar se spremeni strukturna sestava, kar pomeni, da pri tem nastanejo trans nasičene maščobe, ki so zdravju zelo škodljive. Tudi pri pripravi ocvrtih jedi je boljše poseči po kokosovem olju. Poleg obstojnosti na visoke temperature se njegova prednost pred drugimi viri maščob kaže v tem, da se v hrano vpije v manjši meri ter med cvrtjem ne škropi. Poleg tega, da je kokosovo olje zdravo, je tudi okusno in jedem daje specifičen okus. Delež nasičenih maščob v kokosovem olju je kar 93 %, ki spadajo v razred zdravih nasičenih maščob oz. v skupino srednjeverižnih maščobnih kislin.
Maščobe in olja so zgrajene iz manjših komponent, ki jih imenujemo maščobne kisline. Maščobne kisline, nasičene ali nenasičene so različnih dolžin in jih razvrščamo v skupine: kratke, srednje in dolge. Nasičene maščobne kisline v kokosu so sestavljene pretežno iz srednje dolgih verig in bolj znane kot MCT (angl. Medium chain tryglycerides). Srednjeverižne maščobne kisline se od dolgoverižnih kar precej razlikujejo, saj se dosti lažje presnavljajo, telo pa jih rajši uporablja za energijo, kot da bi jih skladiščilo okoli trebuha in na bokih. Zelo pomembno je dejstvo, da v kokosovem olju 50 % zavzema lavrična kislina, ki deluje protivirusno, protibakterijsko in protimikrobno, pa tudi antioksidativno. Naslednja pozitivna lastnost lavrične kisline v kokosovem olju je ta, da uničuje slabe bakterije, pri čemer ne poškoduje črevesnih bakterih, za katere je znano, da so nujno potrebne za zdravo prebavo in zdravo črevesno floro.
Srednjeverižne maščobne kisline, ki se nahajajo v kokosovem olju pomagajo pri preprečevanju ali izboljševanju različnih bolezenskih stanj, kot so:
Kokosovo olje pa nudi tudi številne koristi, kot so:
Kokosovo olje je tudi pri športnikih in rekreativcih postalo vse bolj priljubljeno, saj se srednjeverižne maščobne kisline lažje pretvorijo v energijo kot druge maščobne kisline. Kokosovo olje daje energijo in tako prispeva k boljši vzdržljivosti. 6 do 7 % maščobnih kislin v kokosovem olju predstavlja kaprinska kislina, ki se po zaužitju v telesu pretvori v monokaprin, ki se je izkazal s protivirusnimi učinki, prav tako pa je uspešen pri zdravljenju herpesa in pri antibakterijskem delovanju za spolno prenosljive bolezni.
Sedaj vemo, da obstajajo nasičene in nenasičene maščobe ter da so tudi določene nasičene maščobe zdrave. Na splošno pa se je naasičenim maščobam potrebno izogniti, saj za naše telo niso zdrave. To so nasičene maščobe, ki se nahajajo v pomfriju, čipsu ipd.
Strokovnjaki si še niso enotni, koliko kokosovega olja zaužiti za optimalen učinek na zdravje in dobro počutje.
Dnevno priporočajo, da zaužijemo:
Za konec pa še en nasvet, ki ga upoštevajte pri nakupu kokosovega olja ali maščobe. Paziti morate, da izberete deviško ali ekstra deviško olje brez kakršnih koli toplotnih obdelav z visokimi temperaturami ali kemikalijami.
Piše: Tamara Jalen
Kategorija: POUČNI KOTIČEK
Objavljeno: 23.11.2011 00:00
Za vas smo na voljo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro
Prosimo, počakajte.
