212 tekaških kilometrov skupaj s Proteini.si

Ko pripeka ravno prične oblizovati prve poletne dni, se na Stari celini odvija eden najbolj napornih ultra tekaških krogov, ki se vije tik ob obali madžarskega Blatnega jezera. Ultrabalaton se po udeležbi zadnja leta postavlja ob bok grškemu Špartatlonu in ameriškemu Death Valleyu. Če je prvi za navadne smrtnike naporen zaradi nepredvidljivih, predvsem nočnih, vzponov in spustov po gričevju med Atenami in Šparto, ki so še takšne podlage, kot je bilo v času antike, torej makadam in ameriški ultramaraton poka od ravninskih cestnih odsekov po Puščavi smrti, kjer temperatura zraka ne pade pod 40 stopinj niti ponoči, je madžarski Ultrabalaton zanimiv zaradi izjemno hitre proge, ki se večinoma vije izven cest, kjer poteka promet, saj je trasa speljana po kolesarski stezi tik ob obali jezera. Višinskih naporov skorajda ni, le v začetku se je potrebno dvigniti okoli dvesto metrov navzgor, potem pa je bolj ali manj vse po ravnem. Seveda v paketu z nerazumljivo madžarščino, komarji ter nočnimi križišči, ki so jih v preteklosti označevali s posebnimi svetilkami, a so jih poredni domačini premikali sem in tja, tako, da so nemalokaterega tekača spravili na povsem napačno pot.

212 kilometrov v enem kosu bo s štartom v sobotnem jutru sredi mesta Tihany za tekače, ki se hočejo preizkusiti na razdaljah, ki so navadnemu smrtniku nerazumljive, pravi izziv. Potrebno je vedeti, da se je Ultrabalaton razviljal skozi leta, ko so se v deželi Hunov dogajale velike spremembe. Po ideji štafetnega teka okoli jezera in kasneje prirejanja etapnega teka v štirih delih, so se organizatorji odločili za projekt, ki je poznavalcem organiziranja in izpeljave raznih ultratekaških merjenj moči znano kot logistično najbolj zahtevno delo. Vse je potrebno skoncentrirati v dva dneva in eno noč, ko tako tekmovalci, njihove spremljevalne ekipe kot organizatorji na trasi potrebujejo vse zaloge moči. Sčasoma se je imed ultratekaško elito izvedelo, da je Ultrabalaton tekma, ki je enaka velikima dvema, omenjenmima v uvodu, in zato se je iz leta v leto nanjo prijavljalo vse večje število tekačev s pravim renomejem ultrašportnikov. Tako so v preteklosti na tem teku že štartali razni znani nemški ultramaratonci, pa Poljaki, legendarni Grk Yannis Kouros, ki je zmagal prve Špartatlone v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, letos pa bo v konkurenci mnogih tekačev s celega sveta drugič, po lanskem premiernem nastopu in osvojenem 9. mestu med 73 tekači, ki so končali ultramaraton (štartalo jih je 137) nastopil tudi kovorska mravlja Dušan Mravlje.

Mravlje, ki je eden od samo dveh zemljanov, ki sta tekmovalno pretekla tri kontinente (Severno Ameriko, Avstralijo in Evropo) je v svoji skoraj tekaški karieri pretekel že več kot 250.000 km in dosegel vrsto vrhunskih dosežkov, ki ga uvrščajo med najuspešnejše ultramaratonce zadnjih desetletij. Gorenjec, letnik 1953, vedno trdi: »Ko ne vidiš cilja, se ne podaj na pot!« Vprašajte ga kaj to pravzaprav pomeni, tega Slovenca, ki je z močjo lastnih mišic in voljo lastne duše pretekel ceste prek treh kontinentov. Severna Amerika, vse po ozemlju ZDA, je bila dolga 4706 kilometrov. Malo manj, le 4358 kilometrov je bilo preko Avstralije. Domača Evropa je bila najtežja; od Lizbone do Moskve se je raztegnila v impozantnih 5036 kilometrov. Koliko je bilo tekov na 100 ali 200 kilometrov sploh ne more povedati. Ni jih zapisoval v zvezek, saj jih je pretekel. Ni pešačil. Pobalinsko si jih je podredil. Celine in kilometre. Ker je na startu videl cilj in vedel, da bo tja pritekel.

Zase pravi, da je njegov poklic delo na cesti. Toda očitno je eden redkih delavcev, ki se vsak dan, že več kot četrt stoletja, z nasmehom vrača na suho ali mokro, zasneženo, umazano, luknjičavo ali od vročine raztopljeno asfaltno podlago. Na njej je opravil nešteto produktivnih delovnih ur. Vsako mišično vlakno na njegovem telesu je vrhunsko pripravljeno, toda bistvo se skriva v glavi. Ob njem stoji dnevnik z največjo naklado v naši državi Slovenske novice. Zakaj? Ker je Dušan Mravlje odločen, neomajen in predvsem pošten. Ta, ki je leta 1991 namesto svojim podrejenim samemu sebi napisal odpoved v podjetju. Enostavno. Diplomo je imel v žepu, strojniške cenjene smeri, a se je odločil za cesto. Dobesedno, nepreklicno in s ciljem. Videl je cilj, pa čeprav o tem z ultramaratoncem edinstvenega značaja tipa Mravlje ni posebej zdravo razmišljati. Ne zaradi njegovih vsakodnevnih dvajset ali več kilometrov, pretečenih zjutraj, tam od pol šeste ure naprej. Njegov tek je namreč popolnoma jasen in razumljiv.

Trasa enega najbolj napornih tekaških preizkusov v Evropi poteka na relaciji Tihany - Aszófő - Pécsely - Dörgicse - Köveskál - Nemesgulács - Gyenesdiás - Keszthely - Balatonberény - Balatonmáriafürdő - Fonyód - Balatonboglár - Balatonlelle - Balaltonföldvár - Szántód - Siófok - Balatonvilágos - Balatonaliga - Balatonkenese - Balatonfűzfő - Balatonalmádi - Alsóörs - Balatonfüred - Tihany. Na štirih vmesnih točkah so postavljene časovne limite: Keszthely (69,5 km) 10 ur, Balatonboglár (111,8 km) 16 ur, Balatonvilágos (163,2 km) 24 ur in Tihany (cilj) 32 ur. Če tekač ne preteče točko v določenem času, ni več v konkurenci. Letos bo štartalo 157 tekačev, po podatkih v preteklosti jih do 60% odstopi pred ciljem.

Slovenci na Madžarskem

Poleg Dušana Mravljeta, ki računa na uvrstitev med deset najboljših, so na Ultrabalaton 2010 prijavljeni še Toni Lekše, Miro Režonja, Lojze Primožič, Tomaž Pivec, Leon Rojc, Ervin Šramel, Toni Perušič in Ivan Drvarič, med štafetami pa bodo štartale slovenske ekipe Špartatlon SLO team, Koroška, TF rabbit runners in Ekipa srčnih.

Vir: Boštjan Fon

Piše: Tamara Jalen

Kategorija: SVEŽE NOVICE

Objavljeno: 15.06.2010 00:00