Koleščki v glavi in na nogah za 365 kilometrov

Mejni prehod Hodoš se je v petek zvečer počasi kobacal izpod oblakov, ki so prenehali zlivati deževje in zato je padla odločitev: gremo v Piran! Ampak ne z avtom. Jernej Klemenak in Rok Prusnik, oba sta diplomirala na Fakulteti za šport, trenerja hokeja na ledu in gimnastike ter aktivna igralca hokeja na rolerjih pri moštvu HK iTAKSport Utik sta na noge navezala opremo, ki jo najbolj obvladata in se nameravala le z močjo svojih mišic in volje ter čevljev z navijačenimi gumijastimi kolesi prepeljati iz najbolj vzhodne na najbolj zahodno točko Slovenije. »Najino rolanje čez diagonalo vzhod - zahod je prikaz pozitivnega razmišljanja, športnega življenja in spoštovanja drugih, kar je najino vodilo,« je povedal Prusnik. Z Jernejem in spremljevalno ekipo sta si segla v roke in naredila prve metre po prekmurskem asfaltu. Ne, nista bila sama, z njimi smo bili še trener hokejistov iz Utika Bor Ladiha, snemalec Matic Oblak ter podpisani kronist dogajanja Boštjan Fon, v Ljubljani pa se je pridružil še selektor mladinske gimnastične reprezentance Franci Rojc, vsi seveda v prostem času hokejisti na rolerjih. Koleščkov, čeprav bi glede na dejstvo, da je iz Hodoša v Piran natančno 365 kilometrov, nam za tako zahtevno pot niti v glavah niti na nogah ni manjkalo. 

Prva ure je minila v sproščenem tipanju proge in temnenju okolice do Murske Sobote, nato se je usmerilo proti Ptuju, kjer je bil nekaj po eni ponoči prvi malce daljši postanek. Sto kilometrov je bilo za fantoma, ki sta razdaljo premagovala naenkrat, drug ob drugem, četrt pred tretjo zjutraj. Pred Celjem, kamor sta prispela četrt pred sedmo zjutraj, je Klemenak potožil, da ga je začelo v rolerjih pekliti. Kmalu smo se prepričali, da sta obe nogi oplemeniteni vsaka s po dvema žuljema. A se junaka na koleščkih nista zaustavila, pet pred osmo zjutraj sta se zagrizla v sedem kilometrov dolg Trojanski klanec in ga zmogla v 45 minutah, potem sta se pogumno odpeljala navzdol, pa proti Domžalam, skozi Ljubljano do Dolgega mosta, kjer so ju pričakali domači. Rokov oče Darko Prusnik, znameniti hokejist in strokovnjak za kondicijsko pripravo je pomagal z namestitvijo bandaž in nasveti za nadaljevanje poti. Spet je bil pred parom klanec, tokrat Vrhniški, ki se jima je pred nos navkreber postavil deset čez drugo popoldne. Ko sta se Klemenak in Prusnik izognila vsem divjakom na motociklih, ki okoli Postojne brez skrbi za kakšno policijsko kontrolo navijajo svoje jeklene konjičke, sta se zaustavila v Hraščah. Pri Zalarjevih, kjer so sprejeli Jerneja za svojega, ko se je zbližal z njihovo hčerko Špelo, so nam potresli dlan. Poleg so ponudili krepko juho in pohančke, potem pa smo jo urezali naprej. Kakšne vratolomne norčije na rolerjih se da početi ob spustu s Črnega kala proti Rižani vam ne bomo opisovali. Na vsake toliko smo spremljevalci zadržali dih in se spraševali, če sta Prusnik in Klemenak še toliko pri močeh, da bosta utrujenih nog zvozila vse klance in ovinke ali pa bosta nemara končala nekje v robidovju. Tega je bilo vse najbolj strah, sploh ker smo izvedeli, da je Klemenak tri tedne pred štartom iz Hodoša na treningu blizu Postojne tako grdo padel, da ga je nad očesom dežurni zdravnik opremil tako kot krojač suknjič - z iglo in sukancem. A je do Kopra šlo brez nesreče, potem pa še po kolesarski stezi mimo Izole in skozi turistični kaos do Tartinijevega  trga v Piranu. Bilo je par deset minut več kot štiriindvajset ur, ko sta fanta končno snela koleščke s podplatov in se poveselila s spremljevalci in domačimi, ki so ju prišli pričakat na cilj.

Rolala sta v rolerjih Powerslide Phuzion 6, s koleščki Hyper Sidewinder, vse dobavljivo v Itak športu, BTC Ljubljana, hala A. Med podvigom sta za hidracijo poleg vode uporabljala izključno Iso Plus + L-carnitine, dobavljivo pri Proteini.si, kar se je izkazalo za odlično izbiro.

Piše: Tamara Jalen, foto: Boštjan Fon

Kategorija: SVEŽE NOVICE

Objavljeno: 28.06.2011 00:00